Brez Meja

Kras je planota, ki se razteza med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino. Na severozahodu jo omejuje Furlanska nižina, na jugovzhodu pa doseže Brkine. Tradicionalno ga delimo na Goriški, Tržaški, Komenski in Sežanski kras.

A meja je pojem, ki se s Krasom ne sklada. Danes se 500 km2 prostrana kraška planota razteza v dveh državah: Sloveniji in Italiji. Ne glede na državne meje je bil Kras vedno prostor, kjer tradicionalne razmejitve ne držijo, saj se tu dobesedno sever spreminja v jug in vzhod v zahod.

Da ni to le pesniška metafora, nam potrjuje že površni pregled klimatskih razmer, ki kaže, kako na tem koščku zemlje sobivata celinsko in mediteransko podnebje. Katerikoli resnejši botanični atlas pa nas uči, da je Kras prostor, kjer so številne alpske rastline dosegle svojo najbolj južno točko, dinarska flora svojo najbolj severno postojanko in pontske vrste svojo najbolj zahodno mejo.

Kar velja za rastline, to velja tudi za ljudi. Kulturna prisotnost na Krasu odraža predvsem slovensko kulturno okolje, ki pa se močno prepleta s številnimi srednjeevropsko-habsburškimi in sredozemsko-beneškimi elementi.

Zato naj obiskovalec ve, da na Krasu ni meja, so le stičišča.