KAMNOSEŠTVO

Ni samo narava tista, ki je na Krasu dala kamnu obliko. Tudi človek se je že v daljnih časih naučil te umetnosti. Od neolitika dalje je bil kamen na Krasu glavni gradbeni material in kaj kmalu ga je človek spremenil tudi v dekorativni element, ki še danes krasi kraške hiše. Kamnita stavbna dediščina je torej nedvomno najbolj reprezentančni del celotne kulturne dediščine Krasa.

Že v prazgodovini je kraški človek uporabljal kamen, da si je zagradil vhode v jamo, v neolitiku si je s kamnom gradil gradišča, katerih razvaline še danes krasijo številne kraške vzpetine. S prihodom Rimljanov so kraški kamen začeli celo izvažati. Kvaliteto kraškega marmorja so namreč tako cenili, da so z njim zgradili Oglej in ga izvažali celo v Ravenno, kjer so ga uporabljali kot gradbeni in dekorativni material. Sledove rimskega kamnoseštva lahko vidimo danes v nabrežinskem rimskem kamnolomu, ki je bil v antiki izredno cenjen bodisi zaradi kvalitete kamna bodisi zaradi bližine morju, kar je nedvomno pospeševalo trženje izkopanega kamna.

Na Krasu ni umetnost kamnoseštva nikoli izginila, niti v srednjem veku. Velik razcvet pa sovpada z izgradnjo Južne železnice, ki je Kras in predvsem Nabrežino povezal z Dunajem in Trstom. Tedaj je kopanje marmorja dobilo industrijske dimenzije, kraški marmor pa še danes sodi med zgodovinske tipologije marmorja.