KMETIJSTVO

Štefan Kocijančič je leta 1852 o kraškem kmetijstvu zapisal: Kar pa (Kraševec) doma pridela, je navadno prav dobre sorte, škoda li, da je malo. Težko se najde pšenica, ki bi kraško v dobroti prekosila; tako tudi ječmen, rž; in če kaj druzega žita pridelajo, so posebne dobrote. Sejejo tudi ajde in repo, kakor tudi korenje; krompir so tudi sadili radi, prejden je gnjiti začel. Sočivja tudi pridelujejo. Tudi Kraško vino ni slabo. Mnogo dobrega kraškega vina popijejo Tržačani, in ga radi drago plačujejo. Črno (ali pravzaprav rdeče) kraško vino se navadno teran zove.

Kraško kmetijstvo je kmetijstvo posebne sorte, saj zaradi kamnite pokrajine in skromne količine rdeče prsti zahteva od kmeta veliko truda. Zaradi pomanjkanja vode je kraški pridelek pristen, njegov okus pa je značajen in čvrst, saj odraža predvsem moč življenja, ki se sredi skal upira izginotju. Danes smo priča ponovnemu razvoju kraškega kmetijstva, predvsem vinogradništva, ki z vrhunskimi pridelki osvaja mednarodno publiko in potrjuje izvrstno oceno, ki so mu jo dodelili že v 19. stoletju.