KULTURNA KRAJINA

Največje zasluge, zato da je Kras danes vpisan na "poizkusni seznam" svetovne dediščine UNESCO, in sicer pod kategorijo "kulturna krajina", nosi Kraševec in njegova sposobnost prilagajanja kraški pokrajini.

Kraška zemlja je človeku neprijazna, ker ima malo naravnih virov. Prav zaradi tega je moral kraški človek krepko poseči v okolje in ga spremeniti, da je lahko preživel.

Kraška krajina je torej predvsem sad človeškega dela in vidno znamenje simbioze med človekom in naravo, ki je kraševec ni prepustil sami sebi, temveč jo je udomačil in naredil človeku prijaznejšo.

Vsak kratek sprehod po kraški zemlji nam kaže na stoletno vztrajno delo ljudi, ki so si znali uspešno pridobiti obdelovalne površine tam, kjer je bil nekoč posejan le kamen. Dovolj je, da se zazremo v kamnite in na suho grajene zidove, ki omejujejo parcele oz. ograde pašnikov ali pa označujejo kraške steze, da se na lastne oči prepričamo, kako so Kraševci generacijo za generacijo skrbno pobirali kamenje s polj in senožeti, da bi si tako pridobili nekaj nove obdelovalne površine.

Trud Kraševcev se vidi tudi v številnih delanih vrtačah, ki se razlikujejo od "naravnih" vrtač, ker jih je človek očistil kamenja. Tega je zakopal v njeno dno, da bi nato iz bregov in žepov na okoliškem površju postrgal zemljo in jo znosil na dno vrtače, kjer je umetno pridobil večjo ravno površino z globljo prstjo, primerno za obdelovanje.

Znaki človeškega dela in človeške iznajdljivosti so tudi številnih kali in lokve, ki umetno zbirajo vodo na površju, da bi se tu napajala živina. Nepozabni elementi, ki označujejo kraško krajino, so še s kamnom obdelani vodnjaki ("štirne"), ki so ob hišah ali sredi vasi zbirali deževnico, da bi hranili pitno vodo v sušnih poletnih dneh.

Končno sredi gmajn najdemo tudi kamnite pastirske hiške, zatočišča pastirjev pred ujmami. Z arhitektonskega vidika pa so enkratne kraške vasi s svojimi ozkimi ulicami, kamnitimi križi – "pili", z monumentalnimi portoni, značilnimi dimniki in s kamnitimi strehami, ki so danes redek, a nedvomno razpoznaven pojav kraške arhitekture.