Malo je krajevnih imen, ki so po svetu tako znani, kot je naš Kras. Beseda kras se je udomačila v znanosti in dala ime vedi, ki se imenuje krasoslovje in preučuje apnenčasta tla in posebne »kraške« pojave. Beseda kras se je v znanosti krepko uveljavila že sredi 18. stoletja. Dokončno pa jo je utemeljil Jovan Cvijić, študent dunajske "geomorfološke šole", v svojem delu Das Karstphänomen. Zaradi tega raziskujejo Kras in kraške pojave univerze na vseh petih kontinentih.
Izvor besede kras je nedvomno indoevropski. Do nas je prišel v latinski inačici. Posredovali so nam jo Rimljani, ki so proti koncu 2. stol. pr. Kr. osvojili kraljestvo Histrov, v okvir katerega je sodil tudi Kras. Izvirno "predlatinsko" ime, najbrž ilirskega izvora, ni znano, viri pa so nam posredovali latinizirano obliko Carsus.
Osnova besede Carsus je bila karus, njen koren pa kar, kar pomeni kamen oz. skala.
O Krasu je v grščini pisal tudi znani Ptolemaj, ki citira kraške gore.