Narava

Zaradi svoje rastlinske in živalske raznovrstnosti je Kras paradiž botanikov in zoologov. Na tako strnjenem in raznolikem teritoriju je namreč dobilo svoj dom nad 1800 različnih rastlinskih vrst. Če pa bi se lotili šteti živalske vrste, bi ugotovili, da le hroščev živi tu nad 2000 različic. Temu botrujejo lega kraškega teritorija in številna bivalna okolja, prisotna na Krasu, ki gredo od gozdov do grmišč, melišč, jam, travišč in mokrišč in ki se nahajajo na zemljepisni in klimatski meji.

Kar se živali tiče, ni nič nenavadnega, če obiskovalec sreča balkansko kuščarico Algiroides nigropunctatus ali žagarico Saga pedo, obenem pa zeleno krastačo, ki je prisotna tako v Srednji in Vzhodni Evropi kot v Sredozemlju. Tak je pač Kras.

Z naravoslovnega vidika so tu zanimive posebne naturalistične vrste, kot črnostrel (Telescopus fallax), primorski koščak (Austropotamobius pallipes f.), ki živi izključno v vodotoku Glinščici, a tudi bolj razširjene, kot sta zlati ali navadni šakal (Canis aureus) in divja mačka (Felis silvestris s.), da ne govorimo celo o medvedu. Zanimiv pregled rastlin in živali si lahko ogledamo na spletiki www.carsonatura2000.it: Rastline - Živali.

Da bi lažje spoznali vse to bogastvo, sta v preteklih letih dežela Furlanija-Julijska krajina in italijanska država ustanovili številne rezervate, kjer obiskovalec lahko spozna izjemno naravno bogastvo Krasa.

Urejena sprehajališča, ki segajo od rezervata doline Glinščice preko parka na Globojnerju in didaktičnega centra v Bazovici, parka na Volniku, parka Devinskih sten, do rezervata Doberdobskega in Prelostnega jezera, so opremljena z informativnimi panoji, predvsem pa nudijo možnost naravoslovnih vodičev, ki večjim skupinam obrazložijo značilnosti teritorija.