OD VODE OBDELAN KAMEN

Gutta cavat lapidem so pravili stari Latinci, kar je na Krasu čista resnica. Kras je živ teritorij, ki ga voda stalno spreminja in preoblikuje ter v kamnu kleše neverjetne umetnine.

Drobne korozijske razjede različnih oblik in velikosti dobijo na Krasu različna imena. Najbolj pogoste so škavnice, okrogle, podolgovate ali nepravilne vdolbine, zarezane v skalo, ki imajo ponavadi izrazito ravno dno in večkrat nekoliko izpodjedene stene. Te nastajajo zaradi zadrževanja deževnice v daljših časovnih obdobjih na območjih, kjer prevladujejo majhni nakloni in strmci. Nič manj zanimive so korozijske stopničke. Tudi v tem primeru gre za površinski kraški pojav, prepoznaven zaradi jasno izdelane oblike s strmim polkrožnim obodom ter ravnim dnom. Dno je na eni strani odprto navzdol, največkrat kar v naslednjo stopničko.

Žlebiče ponavadi najdemo na samem vrhu grebena, običajno na najvišjem delu skale. Tudi ti nastanejo pod vplivom deževnice. Odtekanje padavinske vode v smeri največjega strmca izdolbe v kamnu male žlebičke. Če žlebiči postanejo globlji in sežejo v širino do 30 centimetrov, govorimo o žlebovih. Žlebovi so dolgi tudi po več metrov. Če se nahajamo na strmih pobočjih, so žlebovi ravni, na manj strmih pobočjih, ki imajo nižje naklone, pa lahko žlebovi zarišejo slikovite meandre.

Med značilne kraške pojave štejemo tudi škraplje. Te kraške oblike nastanejo zaradi hitrejšega raztapljanja apnenca vzdolž razpok ali drugih manj odpornih ploskev v kamnini. Ko škraplja nastane pod prstjo, dobi zaobljeno obliko. Škraplje lahko segajo v dolžino tudi po več metrov. Ko škraplje razčlenijo velike skalne tvorbe na več manjših delov, govorimo o kraških grižah.