STIČIŠČE

Kraška planota se od zdavnaj nahaja na eni izmed najpomembnejših evropskih prometnic, ki danes povezuje slovanski vzhod z latinskim zahodom in nemški sever z mediteranskim jugom. Podobno je bilo tudi v daljni preteklosti.

Strateška zemljepisna lega je na tem koščku zemlje že v davnih časih spodbudila grajenje cest. Prva velika prometnica, ki sega že v 2. tisočletje pred Kristusom, je bila Jantarska pot, ki je povezovala Baltik z Jadranom. Mit o Argonavtih, ki so iz Črnega morja pluli po Donavi in Savi vse do izvira Ljubljanice, kjer so postavili svoje ladje na kole in jih po Krasu pripeljali v Jadransko morje, pa nam dokazuje, da so preko Krasa tekle poti, ki so Podonavje povezovale z Jadranom.

Rimljani so na Krasu zgradili kar dve pomembni prometnici: to sta bili via Gemina, ki je ob severnem vznožju Krasa povezovala Oglej z Ljubljano, in pa via Flavia, ki je preko Timave povezovala Oglej z Istro in Dalmacijo.

V zgodnjem srednjem veku so se preko Krasa spustili v Italijo Alarikovi Goti, v poznem srednjem veku pa so tod Turki iskali svojo pot v Evropo in s svojimi vojaškimi posegi pustošili Furlansko nižino, v času, ko so Habsburžani utrjevali svojo prisotnost na jadranski obali.

Zato ni nič čudnega, da je po Krasu že leta 1857 tekla ena prvih velikih evropskih železnic in da je tu danes speljan peti evropski koridor.

Skratka, Kras je dežela, po kateri peljejo velike evropske poti.